Satelitski posnetki razkrivajo alarmantno uhajanje metana: rešitev je preprosta, a prezrta

Satelitski posnetki energetske infrastrukture iz leta 2025 razkrivajo alarmanten obseg ekstremnih izpustov metana, ki so posledica pomanjkljivega vzdrževanja ključnih industrijskih obratov. Čeprav bi sanacija teh virov predstavljala enega najhitrejših in stroškovno najbolj učinkovitih ukrepov za zamejitev podnebnih sprememb, številne države v razvoju, kjer do uhajanj pogosto prihaja, ne kažejo pretiranega zanimanja za zajezitev težav.
Najnovejša analiza satelitskih posnetkov iz leta 2025 je razkrila srhljivo podobo več žarišč uhajanj metana po svetu. Ta izjemno močan toplogredni plin, ki v ozračje uhaja predvsem iz naftnih in plinskih rafinerij oziroma obratov, ima na globalno segrevanje povsem enak vpliv kot delovanje velikih termoelektrarn na premog.
Raziskovalci so prepričani, da je "nezaslišano", da podjetja ne izvajajo "preprostih ukrepov" za zajezitev takšnih uhajanj, ker bi lahko to storili dokaj preprosto in z zelo nizkimi stroški, zajet plin pa bi lahko tudi prodali.
Na svetu je več takšnih točk, kjer prihaja do ekstremnih uhajanj metana po svetu. Na seznamu, kjer je 25 največjih točk na svetu, ki ga je pripravil projekt Stop Methane na kalifornijski univerzi v Los Angelesu (UCLA), prevladujejo obrati v Turkmenistanu, poroča britanski Guardian.
Obseg uhajanja metana v tej skrivnostni in avtoritarni državi so že predhodno opisali kot "nepredstavljiv". Takšne "megauhajajoče oblake plina" so opazili tudi v ZDA, največji se je lani pojavil v ameriški zvezni državi Teksas.
Raziskovalci so odkrili, da se tam v ozračje spušča 5,5 tone metana na uro, kar je enakovredno vožnji približno milijona večjih terenskih vozil, ki porabijo veliko goriva. V Venezueli so odkrili pet takšnih točk uhajanja metana, v Iranu pa tri.

Metan je danes po ocenah znanstvenikov odgovoren za kar 25 odstotkov globalnega segrevanja, njegova prisotnost v ozračju pa od leta 2007 strmo in strašljivo narašča. Ker se ta plin iz atmosfere izloči precej hitreje kot ogljikov dioksid, ima zmanjšanje njegovih emisij takojšen učinek, zato strokovnjaki zamejitev metana pogosto imenujejo podnebna "zasilna zavora".
"To me resnično spravlja ob živce. Te točke uhajanja so posledica slabega vzdrževanja – če bi nekoliko nadgradili infrastrukturo in poskrbeli za dobro gospodarjenje, bi lahko rešili res pomemben del problema. Upamo, da bomo s povečanjem prepoznavnosti teh velikih težav pomagali povečati javni in politični pritisk, da se nekaj naredi na tem področju," je za Guardian dejala Cara Horowitz iz UCLA.

Podatki projekta Stop Methane temeljijo na meritvah organizacije Carbon Mapper in nazorno kažejo razsežnost problematike. V letu 2025 so po svetu odkrili kar 4.400 večjih oblakov, od katerih vsak v ozračje spusti več kot 100 kilogramov metana na uro.
"Metan je bil vrsto let prikrit onesnaževalec: neviden, daleč od oči in daleč od srca. Toda zdaj lahko te izjemno močne emisije vidimo s pomočjo satelitov in to uporabimo kot opozorilo za svet," je opozorila Horowitz.
Guardian se je z vprašanji obrnil na podjetja v Turkmenistanu, Iranu in Venezueli, vendar odgovorov na vprašanja, kaj nameravajo narediti za zajezitev velikega uhajanja metana, niso dobili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje